Lansko leto sem razmišljal, da bi v enem koledarskem mesecu odtekel več kot 1000 km. Ideja je bila zelo preprosta. V mesecu, ki bo imel 31 dni bi pretekel 30x po 33 km, 1 dan bi bil pa za rezervo, če bi prišlo kaj nepredvidenega vmes. Ideja je proprosta samo teoretično, praksa pa je pokazala, da to ni niti približno preprosto.
Julija letos mi je zaradi poškodbe spodletelo, da bi dosegel cilj. Takrat sem pretekel samo 906,12 km. Zato pa mi je uspelo naslednji mesec, avgusta.
Začetek je bil zelo obetaven. Po prvih šestih dneh sem imel zahvaljujoč sukarju, EčO-tu, žabcu in ROSI64 že več kot 250 km. Takrat sem pretekel najdaljšo etapo, Unec - Sveta Marina, 126,32 km, kjer pa sem zaradi izčrpanosti povsem odpovedal. Utrujenost je botrovala, da sem v naslednjih dneh izgubil nekaj kilometrov, za nameček pa smo šli na dopust ravno v času, ko se je začel vročinski val. Prvi dan na otoku Pag sem šel teči v največji vročini. Cesta je bila tako segreta in podplati na copatih so se mi zato tako zmehčali, da sem imel občutek, da tečem po želatini. Po dobrih 23 km in dehidraciji sem se komaj privlekel do šotora. Naslednja dva dni sem počasi povečeval kilometrino, vendar sem vseeno tekel premalo in kilometri so puhteli. Zato sem moral začeti teči po več kot 30 km, v jutranji vročini in po vseh možnih hribih, ki sem jih našel na poti na otoku Pag. Vsako jutro sem vstajal zelo zgodaj in se spraševal ali ima to kakšen smisel. Vendar sem vztrajal in na otoku pretekel 437,41 km.
Ob prihodu domov sta mi pomagala AVI in grb. Takrat sem postavil svoj osebni rekord na PST. Veselje ob tem je bilo kratkotrajno, ker sem najverjetneje zaradi tega staknil poškodbo. Bil sem prepričan, da mi bo zopet spodletelo. Zmanjšal sem kilometrino, tempo, mazal sem se s Perskindolom in stiskal zobe. Vedno bolj me je bolelo, ampak ker sem imel samo še 100 km, sem rekel, da bom šel tudi po vseh štirih, če bo treba. Po 980 km o poškodbi kar naenkrat ni bilo ne duha in sluha in projekt sem lahko brez problema zaključil. Po pameti.
V 31 dneh sem v 95 urah 51 minutah in 44 sekundah pretekel 1.042,47 km. 1x sem tekel čez 100 km, 16x čez 30 km in 14x čez 25 km. Ne morem reči, da je bilo lahko, ni pa bilo težko. Občasno je spominjalo na etapna tekmovanja, ko je treba teči premišljeno. V glavnem nisem imel težav s prebavo ali hidracijo (razen enkrat) ali poškodbami. S poškodbo sem pretekel okoli 150 km, vendar sem jo saniral tako da sem tekel manj, z manjšim tempom in povečal sem količino hrane pri posameznem obroku. Prejšnji mesec sem ugotovil, da poškodbo najhitreje saniram, če več jem. Jedel sem navadno hrano in spil veliko mleka. Ocenjujem, da sem spil okoli 150 litrov mleka z 1,5% maščobe. To je bil tudi edini presežek.
V prihodnosti bom vse skupaj mogoče ponovil, mogoče bom pretekel kakšen kilometer več, predvsem pa me zanima ali je to mogoče preteči samo v 6 dneh.
